Najprej gibanje, nato zbranost: kako vadba pomaga možganom z ADHD

Med vsemi nasveti za ADHD je gibanje eno najbolj dostopnih in podcenjenih. Ne stane nič, nima stranskih učinkov in pogosto pomaga že v nekaj minutah. Raziskave gibanje povezujejo s kratkoročnimi izboljšavami pozornosti, razpoloženja in izvršilnih funkcij pri otrocih z ADHD.

Kaj se zgodi v možganih

Telesna dejavnost poveča pretok krvi in raven prenašalcev (kot sta dopamin in noradrenalin), ki imajo ključno vlogo prav pri pozornosti in samonadzoru. Pri ADHD je delovanje teh sistemov pogosto šibkejše, zato gibanje deluje kot naraven, kratkotrajen »zagon«.

Učinek je predvsem kratkoročen — nekaj ur po gibanju je marsikateri otrok bolj zbran in mirnejši. Prav to okno lahko izkoristimo.

Gibanje pred zbranostjo

Praktičen prijem: vstavite kratko gibanje tik pred zahtevno nalogo. Deset minut teka po dvorišču, skakanje, ples ali vožnja s kolesom lahko pripravijo možgane na domačo nalogo bolje kot še en opomin, naj se »zbere«.

Ne gre za vrhunski šport — gre za redno, prijetno gibanje, ki ga otrok ne doživlja kot kazen. Najboljša vadba je tista, ki jo bo otrok dejansko počel z veseljem.

Več kot le pozornost

Koristi gibanja segajo dlje od zbranosti. Redna dejavnost podpira boljše razpoloženje, blaži tesnobo in pomaga k mirnejšemu spancu — vse to pa posredno olajša tudi življenje z ADHD.

Pomembno pa je realno pričakovanje: gibanje je dragocen del mozaika, ne nadomestilo za druge oblike podpore. Najbolje deluje kot del širše, premišljene rutine.

Vir: Študije telesne dejavnosti (2022). Povzetek odraža širok znanstveni konsenz; ob vzpostavitvi zaledja bo neposredno povezan z izvirnimi viri.