Resnične zgodbe staršev
Za vsako diagnozo stoji družina s svojo zgodbo — s solzami, majhnimi zmagami in dnevi, ko se zdi vse pretežko. Tukaj starši delijo svoje resnične izkušnje z otrokom z ADHD, da se drugi počutijo manj sami. Vsako zgodbo pred objavo preverimo.
Zakaj zgodbe? Ker izkušnja pove več kot nasvet.
Splošni nasveti pogosto zvenijo lepo, a šele resnična zgodba drugega starša ti da občutek: »Aha, nisem edini.« Prav ta občutek marsikomu vrne mir in pogum. Zgodbe niso zdravniški nasvet in ne recept, ki bi deloval pri vseh — so iskren pogled v vsakdan družin, ki hodijo po podobni poti kot ti, z vzponi in padci vred.
Vsaka zgodba je preverjena
Da ostane ta prostor zaupanja vreden, vsako oddano zgodbo pred objavo pregledamo. Če starš želi, pustí telefonsko številko in dovoli, da ga na kratko pokličemo ter preverimo, da zgodbo res deli starš in ne izmišljen profil. E-naslova in telefonske številke ne objavimo nikjer; vidi ju le skrbnik.
Tukaj še ni zgodb
Bodite prvi, ki delite svojo — vaša iskrena izkušnja lahko pomaga staršem, ki šele začenjajo pot.
Imate svojo zgodbo?
Ni vam treba biti pisatelj in ni prav ali narobe. Napišite iskreno, tako kot je — vaša izkušnja lahko nekomu drugemu polepša najtežji dan.